Serbo-Croatian

Alternative forms

• (Ekavian): zvȇr
• (Ijekavian): zvijȇr

Noun

zvir f

1. (Chakavian, Ikavian) beast, wild animal
   • 1375, N.N., Muka svete Margarite (transcribed from Glagolitic original):

     ovoj zviri ne dopusti

     da me razdre nje čeljusti!

   • 1556, Petar Hektorović, Ribanje i ribarsko prigovaranje:

     Od divjih jest zviri nesramni laživac,

     I kî dobrih tiri, zlobni razpravljivac;

   • 1759, Antun Kanižlić, Sveta Rožalija:

     Za te trče zviri po pustih planinah,

     ptica krila širi, pase sa živina.