Definify.com
Definition 2024
урчащий
урчащий
Russian
Participle
урча́щий • (určáščij)
- present active imperfective participle of урча́ть (určátʹ)
Declension
Declension of урча́щий (no short forms)
| masculine | neuter | feminine | plural | ||
|---|---|---|---|---|---|
| nominative | урча́щий určáščij |
урча́щее určáščeje |
урча́щая určáščaja |
урча́щие určáščije |
|
| genitive | урча́щего určáščevo |
урча́щей určáščej |
урча́щих určáščix |
||
| dative | урча́щему určáščemu |
урча́щей určáščej |
урча́щим určáščim |
||
| accusative | animate | урча́щего určáščevo |
урча́щее určáščeje |
урча́щую určáščuju |
урча́щих určáščix |
| inanimate | урча́щий určáščij |
урча́щие určáščije |
|||
| instrumental | урча́щим určáščim |
урча́щей, урча́щею určáščej, určáščeju |
урча́щими určáščimi |
||
| prepositional | урча́щем určáščem |
урча́щей určáščej |
урча́щих určáščix |
||